Guess who's back ... back again ... AEGEE's back ... tell a friend ... lalalala! In res je – po dolgih, zabavnih, napornih in odrešujočih počitnicah, dopustih, pavzicah in odklopih se je društvo AEGEE-Ljubljana vrnilo v prvo ligo. Z mesečno večerjo seveda.
Tokratna mesečna večerja je bila posebna v več pogledih, saj je bila prva v novi študijsko-delovni sezoni, ena bolj obiskanih v zadnjem času (očitno so si imeli člani toliko lepega za povedat, da preprosto niso zdržali, da tega ne bi delili s svojimi prijatelji), obenem pa tudi malo praznovanje rojstnega dne boardovke Sare (Vse najboljšejše!).
Dobili smo se zadnjega dne avgusta v tajski restavraciji Da Bu Da, kjer so nam zaradi številčnosti (bilo nas je okoli 40) prepustili, kar celotno spodnje nadstropje. V klasični maniri AEGEE se je množica počasi nabirala še lepo čez domenjeno uro, a to ni zmotilo pojedine. In ko rečem pojedina to resnično mislim – v Da Bu Di so nas, ne glede na to, da smo jedli na bone in v večernem času, (na)pitali kot mlade prašičke (predjed, juha, glavna jed, solata, sladica). Sicer je pojedina trajala malo dlje kot običajno kosilo, ker nas je bilo preprosto preveč, da bi kuharja zmogla slediti našim želodcem, a je bilo to idealno, saj smo lahko mirno pokramljali z vsemi, ki jih nismo videli že 'sto' let in jih povprašali o njihovem SUju. In, niti ne presenetljivo, vsi so bili navdušeni nad svojim AEGEE poletjem. In to neglede na to kje so bili – Portugalska, Turčija, Španija, Rusija, Nemčija, Moldavija ,...
Ko so se hodi hrane končno ustavili in smo lahko le še zadovoljno predli in pili 'petelinje repe' (dva za ceno enega) nas je kot strela z jasnega udarila vest, da ima boardovka Sara, blagajničarka in odgovorna za zbiranje sredstev, rojstni dan. To ne more biti nič dobrega. In res se je kmalu pojavil celoten board s simpatičnim darilom in sadno torto, ki jo je lastnoročno spekela IT-jevec Mitja in čokoladnimi muffini s pridihom ruma, ki jih je pridno napekel podpredsednik Miha (je za oženit, kajne?). Ne glede na prenapolnjenost naših prebavil smo se veselo vrgli na slaščice. Vseeno je od sladice minilo že 15 minut in poletje se je končalo, tako da nam ni več potrebno pretirano srkbeti za linijo.
Ko so špansko hitri natakarji končno le preverili našo istovetnost in pobrali bone smo se pragmatično preselili nakaj metrov naprej, kjer smo v miru pod milim nebom spili se kak zdravilen hmeljev napitek in rekli še kakšno o preteklem poletju in prihodnjih načrtih. Odličnega večera ni zmotilo niti izginotje roza kolesa naše Maje, sedeža mojega pony-ja (Pika Polonice) in drugih neljubih pripetljajev s kolesarsko bando Ljubljane, ki se ekološko in okolju prijazno naokoli prevaža s kolesi – četudi tujimi!
Skratka večerja je uspela, shujšali nismo, druženje je bilo nadzabavno in sreča je opoteča. Veselimo se že prihodnjih dogodkov (Vzpon na Triglav, izlet v Gardaland, promocije društva, Sejem NVO, Študentska arena ,...) in druženj!
ŽIVELI!
Vaš AEGEE-Ljubljana board =)